niti eno niti drugo

См. также в других словарях:

• èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• súkati — am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• posúkati — am in súčem dov., tudi posukájte; tudi posukála (ú) s sukanjem več niti, pramenov zviti v eno nit, en pramen: posukati več sukancev / ekspr. posukati si brke ● nar. le čakajte, žena ga bo že posukala ukrotila posúkati se redko zasukati se:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• líce — líc|e sr 1. {{001f}}a. {{001f}}prednja strana glave čovjeka od čela do brade [bucmasto ∼e; lijepo ∼e] b. {{001f}}prošireno, lice kao izraz raspoloženja [vedro ∼e; kiselo ∼e; pokazati lijepo ∼e (komu) biti ljubezan, susretljiv prema komu] c.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• lice — líce sr DEFINICIJA 1. a. prednja strana glave čovjeka od čela do brade [bucmasto lice; lijepo lice] b. prošireno, lice kao izraz raspoloženja [vedro lice; kiselo lice; pokazati lijepo lice (komu) biti ljubezan, susretljiv prema komu] c. pren.… …   Hrvatski jezični portal

• korák — a m (ȃ) 1. gib noge pri hoji, teku, plesu: vsak korak mu je povzročal bolečine / napravil je dva koraka in padel; storiti (en) korak naprej, nazaj, vstran / delati dolge, drobne, široke, velike korake / kazal je osnovne korake / baletni, plesni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• krížen — žna o prid. (ȋ) ki ima obliko križa: križni ročaj meča; miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi // ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja ◊ agr. križna setev… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• obdržáti — ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika